Leto 1715 se smatra kot začetek potapljaških oblek. Dva Angleža sta ločeno iznašla potapljaški obleki, sod z okencem, v katerem je bil zračni pritisk in potapljaško obleko iz usnja, ki je imela pokrito glavo s čelado z okenci, za dihanje pa dve cevi (za svež in izdihan zrak).

Potapljaško obleko narejeno iz gume (Pirelli), so začeli uporabljati Italijani v II svetovni vojni .

Tam nekje 1952. leta so za potapljaške obleke pričeli uporabljati neopren (novo umetno gumo, ki je bila naključno izumljena leta 1930. leta). Med leti 1952 in 1960 so tej umetni gumi dodali (jo obdali, dodatno okrepili) najlon (blago),  kar je omogočilo lažje oblačenje in prijetnejši občutek na koži. Proizvodnja takšnih oblek je stekla v letu 1959.

Po letu 1980 se je izdelava neoprena za namen oblek za šport – potapljaških oblek še dalje prilagajala potrebam uporabnikov in tako sedaj poznamo različne debeline (od 0,5 do več kot 10mm) in izvedbe (z oblogo iz različnih vrst blaga, spacato (odrezanega neoprena, kjer mehurčki tvorijo neke vrste priseske, kar omogočajo boljši oprijem na kožo, gladko zunanjost z različnimi premazi, … ) neoprena. Iz neoprena iz katerega so potapljaške obleke, izdelujejo tudi razne druge obleke za različne športne dejavnosti.

Seveda so oblikovalci oblekam dali tudi različne kroje, kombinacije z drugimi materiali, barvne kombinacije, …..  ki so bolj ali manj uporabne za zaščito pri različnih športnih aktivnostih.

Andrej F., Januar 2013