Vsak nov rekord v prostem potapljanju premakne mejo varnega potopa bližje potencialni resni poškodbi.
Iskanje:
Začetki CEDIP-a

Začetki CEDIP-a segajo že v leto 1973, ko sta bili ustanovljeni organizaciji ANMP (Association National des Moniteurs Plonge - Nacionalno združenje inštruktorjev potapljanja) in See Guides (Morski vodniki).

Namen ustanovitve je bil ustvariti drugačen koncept, ki bi inštruktorjem potapljanja omogočal, da za svoje delo dobijo primerno plačilo, kot to dobijo učitelji tenisa in gorski vodniki. Glavni francoski strokovnjaki scuba potapljanja, certificirani pri ANMP, so pod inspiracijo Daniel-a Mercier-a pripravili pravila, ki so bila v skladu z zakonodajo združenj.

 

Z ustanovitvijo Evropske Unije, leta 1992, se je ideja razširila tudi na ostale članice.

 

Tako je nastal CEDIP - 'European Committee of Profesional Diving Instructors' ('Evropsko predstavništvo-združenje profesionalnih inštruktorjev potapljanja'). Države ustanoviteljice so Francija, Italija in Nemčija. Danes ima CEDIP predstavništva skoraj v vseh evropskih državah in deluje v 46 državah po svetu. Izdanih je bilo več kot 100.000 potapljaških certifikatov.

 

Potapljaška filozofija CEDIP-a je odprta veliki množici ljudi.

 

V Franciji se deset milijonov ljudi ukvarja z rekreacijo v gorah, planinah, smučanjem, alpinizmom in veliko drugimi športi.

Po ocenah je po svetu 10 milijonov potapljačev.

 

Smo mnenja, da potapljanje ni dovolj prilagojeno širokim ljudskim množicam.

 

CEDIP teži k izboljšanju stanja že 14 let, vsak dan ga sproti prilagaja potrebam.

 

Predvidevamo, da bo že čez kratek čas, veliko ljudi usposobljenih, da se ukvarja s potapljanjem, na žalost pa je le – to še vedno pojmovano kot nekaj nevarnega, težkega, težko dostopnega širokim množicam.

 

Kot primer naj navedem, da ženske, ki so proti moškim fizično šibkejše, so bolj prilagodljive kot moški v tej aktivnosti.

 

VSAKDO SE LAHKO UKVARJA S POTAPLJANJEM, JE LE NEKAJ OMEJITEV, KONTRAINDIKACIJ.

 

Inštruktorji, morajo biti vrhunski strokovnjaki in lahko vsakemu zainteresiranemu predlagajo potapljanje glede na njegove sposobnosti in fizične zmožnosti. Potop na 2m globine lahko predstavlja užitek velikemu številu ljudi.

 

Veliko organizacij v svetu izvaja trening in izdaja certifikate tako, da bolj ali manj prilagodi izobraževanje (realni) situaciji, glede na razmere in kraj, kjer se le – to izvaja.

 

CEDIP sledi zamisli, da zadovolji svojo stranko in ji omogoči kar največ užitka v scuba potapljanju.

Z našega stališča je vsak potapljač, ne glede na to kje je bil izobražen, stranka, ne poznamo sektaštva.

Od inštruktorjev zahtevamo, da na podlagi izkušenj, poskušajo čimbolj zadovoljiti svojo stranko. Zato smo zagovorniki več potapljaških nivojev, ki omogočajo večjo prilagajanje in več splošne prakse.

 

Naš nivo izobraževanja mora biti  prilagojen tako, da se lahko uči potapljanja vsak, mlad, star, invalid, ...... . V nekaj dneh mora biti oseba sposobna potapljati se, glede na zahteve, ki jih predpisuje prva stopnja potapljača.

 

Zato sta potrebna kvaliteten nadzor in učenje inštruktorjev.

 

Predlagamo učenje potapljanja v plitvi vodi, pri 'lepem' vremenu. Oddaljevanje od obale, potapljanje v globlji vodi, je primerneje izvesti iz obale kot iz čolna – pomeni dodatno težavo za začetnike. Vaje potapljanja iz obale je najlažje izvajati s prijatelji in družinskimi člani. 

 

Učenje začetnikov potapljanja predstavlja največji tržni del na vseh kontinentih.

 

Drugi nivo daje potapljaču relativno avtonomijo do 20m globine, vendar stalno pod nadzorom vodje potopa.

 

Tretji nivo potapljača je najvišji nivo. Potapljač ima dovolj znanja in je dovolj izurjen, da lahko zagotovi varno potapljanje sebi in svojim partnerjem.

 

Četrti nivo, je nivo pred inštruktor-skim, potapljač je vodja skupine, lahko uči potapljanje, vendar pod nadzorom inštruktorja.

 

CEDIP priporoča dva do tri nivoje inštruktorjev.

Inštruktor asistent, z izkušnjami več kot 100 potopov, lahko izobražuje potapljače pod nadzorom izkušenejšega inštruktorja in v enem ali dveh letih pridobi naziv inštruktorja. V tem času si pridobi pedagoške izkušnje in se nauči nekaj več o elementih vode, favne in flore. Bolje razume svoje učence in jih spoštuje.

Če asistent odpre potapljaško šolo, je ne sme voditi brez asistence inštruktorja.

 

Šele inštruktor drugega nivoja lahko vodi potapljaško šolo samostojno.

 

Inštruktor tretjega in višjega nivoja je inštruktor, ki izobražuje inštruktorje in preverja njihovo usposobljenost na prvem in drugem nivoju.

 

Glede na geografske in druge razlike, ki se pojavljajo v posameznih državah članicah, CEDIP omogoča različne pristope pri izobraževanju, tako potapljačev kot inštruktorjev teh držav. CEDIP kot evropsko združenje spoštuje te razlike.

 

Priporočene so minimalne zahteve. Srečanja članov iz različnih držav omogočajo uskladitev programov tako, da ustrezajo tem minimalnim zahtevam. To je svetovna vizija potapljanja, ki jo zagovarja CEDIP.

 

Prepričani smo v uspešen razvoj potapljanja, toda v ta namen moramo modificirati svoj pristop, ustvariti prave potapljaške centre, ki bodo sposobni zadovoljiti vsako stranko.

 

Potrebno je modificirati, bolj prilagoditi, izdelati lažji, bolj primeren pristop do svojih strank.

 

 

Potapljanje si predstavljamo kot šport, rekreacijo širokih množic (rekreacijo, potovanje s plavutmi – fin's trekking). Potrebne so le plavuti, maska, dihalka in, v kolikor temperatura vode to zahteva, še neoprenska obleka.

Vodnik, ki ima v skupini pet do šest oseb, lahko z njimi tako preplava stotine metrov, lahko raziskuje obalo, vrh plitvine, jezero ali spust po reki.

 

Vodnik se mora zavedati, da to ni tekmovanje, svoj tempo mora prilagoditi najslabšemu v skupini. Predvsem pa mora dobro poznati življenje in naravo, ki so jo obiskali. Strankam je potrebno pokazati stvari, ki jih običajno ne bi opazili, oziroma zaradi katerih so se udeležili izleta.

 

Pri izvajanju teh aktivnosti priporočamo torbe, ki so vkomponirane v plavalno desko, desko za surfanje, ali desko za podvodni ribolov, ki ima vodoodporno torbo in trakove, za katere se lahko pritrdi.

Vodoodporna torba omogoča ljudem, da v njo dajo nekaj obleke, v primeru, ko se odločijo, da se bodo ustavili in si naravo ogledali po kopnem ali se udeležili piknika.

Deska lahko služi tudi za počitek, v primeru ko smo utrujeni ali izlet traja več dni.

'Potovanje s plavutmi' mora biti organizirano glede na fizične sposobnosti članov ekipe. Vodnik mora poznati teren, tokove, spremembe v ozračju, poznati mesta za vstop in izstop iz vode. Prav tako mora imeti veliko znanja o favni in flori tega področja.

 

Glede na pogoje in ekipo se priporoča tudi uporaba gumijastega čolna.

 

Ta aktivnost je sprejemljiva za večje število ljudi. Istočasno pa usposablja in vzpodbuja k vadbi potapljanja.

 

Vodnik je CEDIP član z veliko izkušnjami v potapljanju, ki lahko strankam izda tudi ustrezen certifikat.

 

Potapljači in potencialni potapljači, s plavanjem s plavutmi (fin treking), tako raziskujejo naravo in se seznanjajo s potapljanjem, z izobraženim vodnikom, ki jim pričara užitke, kot bi jih doživeli s potapljanjem v morjih, oceanih.

 

Daniel Mercier (2001)

 


Objavljeno: 24.3.2009 @ 09:38:40 Avtor: Administrator